Z gotovostjo lahko trdim, da ni človeka, ki si ne bi želel, da bi ga ljudje spoštovali, imeli radi, ga sprejemali z vsem, kar je v njem in kakršen je v svoji osnovi, bili z njim nežni in ga razvajali.
Najprej ozavestiš ali si sam s seboj iskren, nežen, čuten. Vprašaj se, kaj sem danes naredil/a zase? Sem si vzel/a nekaj trenutkov za svoje telo, sem mu prisluhnil/a? Si to upam, znam, zmorem?
Nič ni narobe, če si priznamo, da ne znamo ravnati s seboj in kaj to sploh je. Veliko časa preživimo zunaj sebe in naša pozornost potuje vedno navzven. Vsi ostali so hitro bolj pomembni od nas samih. Predvsem pa je lažje misliti na druge, kot nase. A to je velika zmota.
Ko bomo poskrbeli za svoj prvi dom, zase, za svojo dušo, ko jo bomo nahranili z ustvarjanjem, bomo takrat lažje pomagali, prisluhnili tudi drugim. Naša duša se hrani tudi takrat, ko pomagamo drugim, a če smo sami prazni, kaj lahko pričakujemo? Nekaj časa res lahko dajemo vso pozornost drugim, ampak nas vedno zmanjka, nato pa naše telo oslabi. Postanemo utrujeni, slabe volje, hitro razdražljivi, nimamo več moči.
Pomembno je, da se ves čas spogledujemo z napredkom in rastjo, a hkrati dajemo vse od sebe tukaj in zdaj, v vseh vlogah, ki smo si jih zastavili. Bodimo uspešni v tem, kar delamo, in bodimo hvaležni za vse, kar smo dosegli.
Ko pa začutimo, da potrebujemo spremembo, se obrnimo vase. Odločitev za spremembo je vedno naša. Vsak dan lahko izberemo, kako se odzivamo na vse, kar nam prihaja na pot. In nikoli ni prepozno za spremembe. Mini opomnik, bodimo nežni do sebe.
